Prostovoljno darovanje krvi – vrhunec humanosti in človeškega altruizma

  • Prvi poskusi transfuzije krvi so bili zabeleženi v 17. stoletju.
  • Šele na začetku 20. stoletja, z napredkom medicinske znanosti, se je izpopolnila tehnika transfuzije krvi oziroma je bila uspešno opravljena s človeka na človeka, potem ko se bile odkrite krvne skupine in Rh-faktorji.
  • Prve transfuzije so se izvajale s prenosom z dajalca na prejemnika z brizgalko in s t. i. „rotondo aparatom“ neposredno iz vene dajalca v veno prejemnika.
  • Prvo uradno transfuzijo je organiziralo društvo Rdečega križa v Londonu leta 1921, v Zagrebu pa je bila prva transfuzija z natančno določitvijo krvne skupine opravljena leta 1924 v Kraljevi univerzitetni kliniki za ženske bolezni in porodništvo Medicinske fakultete v Zagrebu oziroma v današnji Kliniki za ženske bolezni in porode.
  • Na območju Narodne Republike Hrvaške so leta 1949 ustanovili transfuzijske centre v večjih mestih, leta 1951 pa ob njih ustanovili tudi kabinete za transfuzijo.
  • Do leta 1953 se je zbiranje krvi na Hrvaškem opravljalo na način, da so potrebno kri za bolnika darovali družinski člani ali prijatelji, del krvodajalcev pa bi za to prejel določeno denarno nadomestilo. Kljub temu je pogosto zmanjkovalo krvi, zato je bilo dogovorjeno, da se naloga zbiranja krvodajalcev zaupa hrvaškemu Rdečemu križu, humanitarni organizaciji, ki je do tedaj neštetokrat dokazala, da je zmožna zbrati ljudi pri svojih akcijah.
  • Hrvaški Rdeči križ je tako postal ustanovitelj in promotor organiziranega prostovoljnega darovanja krvi na območju Hrvaške. Darovanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, solidarnosti, brezplačnosti in anonimnosti.
  • Prva akcija organiziranega prostovoljnega darovanja krvi na Hrvaškem je potekala v železarni v Sisku 10. 1953, zato ta dan praznujejo kot dan prostovoljnih krvodajalcev. Tistega leta sta bili organizirani dve akciji, ki sta imeli na začetku skromne rezultate, a so se z marljivim delom in prizadevanjem iz leta v leto povečevali. Začelo se je tudi z organiziranjem baze podatkov o prostovoljnih krvodajalcih, ki lahko v vsakem trenutku darujejo kri ali krvno sestavino za zdravljenje bolnikov.
  • Prve akcije prostovoljnega krvodajalstva v hrvaškem Zagorju so bile izvedene ob koncu leta 1953 v Pregradi, Humu na Sutli – v tovarni Straža, Krapini, Zlatarju in Bedekovčini, ko je bilo zbranih 280 stekleničk krvi. Od tedaj se akcije na tem območju izvajajo vsako leto (od leta 1953 do leta 1959 je kri darovalo 4.601 oseb).
  • Celo danes, kljub številnim raziskavam, krvi v celoti še vedno ni možno nadomestiti z umetnim pripravkom, zato je vedno treba imeti zadostne zaloge krvi.
  • Leta 2017 je bilo na Hrvaškem zbranih 199.985 doz krvi, kar je 4,67 darovanj na 100 prebivalcev. Od teh je bilo 17 % dajalcev ženskega spola in 83 % moškega spola, medtem ko je povprečje darovanj krvi v EU 5,00-%.
  • Krapinsko-zagorska županija v zadnjih desetih letih neprekinjeno zavzema prvo ali drugo mesto po uspešnosti v Republiki Hrvaški, odvisno od leta, in je bila leta 2017 s 7,14 darovanj na 100 prebivalcev (9.851 doz krvi) daleč nad povprečjem Hrvaške.
  • Gradsko društvo Crvenega križa Krapina je po zaporedju uspešnosti prostovoljnega darovanja krvi od ustanovitve Hrvaške prvo po uspešnosti v županiji. V zadnjih desetih letih nenehno zavzema prvo ali drugo mesto po uspešnosti v Republiki Hrvaški, odvisno od leta, s celo povprečnih 11,50 darovanj na 100 prebivalcev v letu 2011, in ima kontinuiteto v številu darovanj s še naprej dobro organiziranimi in rednimi akcijami. Tako je bilo leta 2017 doseženih 10,35 darovanj na 100 prebivalcev oziroma zbranih 2.663 doz krvi.
  • Številni prostovoljni krvodajalci opravijo nekaj deset darovanj krvi, po podatkih iz septembra 2018 pa je na območju GDCK-ja Krapina celo 46 oseb, ki so opravile 100 ali več darovanj.

Ponosno na tradicijo prostovoljnega darovanja krvi je Gradsko društvo Crvenega križa Krapina predlagalo mestu Krapina imenovanje sprehajališča ob reki Krapinici (od ulice Ante Starčevića do mosta v Mihaljekovem Jarku pri policijski stavbi) v Šetnico darivatelja krvi (Sprehajališče krvodajalcev) kot znak hvaležnosti vsem krvodajalcem za življenja, ki so jih nesebično rešili s prostovoljnim in anonimnim darovanjem krvi. Na iniciativo Gradskega društva Crvenega križa Krapina je mestni svet Krapine novembra 2018 sprejel odločitev o imenovanju tega sprehajališča v Šetnico darivatelja krvi (Sprehajališče krvodajalcev).